NOV STATUT DOS LJUBLJANA

Statut društva

Na podlagi 4., 8. in 9 člena Zakona o društvih (ZDRu-1-UPB2, Uradni list RS, št.64/2011 – uradno prečiščeno besedilo) je občni zbor Društva odbojkarskih sodnikov Ljubljane dne 22. 2. 2017 sprejel naslednji

S T A T U T

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Društvo odbojkarskih sodnikov Ljubljana (v nadaljevanju društvo) je prostovoljno, samostojno, neprofitno združenje pravnih oseb, ki delujejo v dobro otrok, mladostnikov in odraslih, predvsem na področju tekmovalnega in vrhunskega športa, ter na področju športne rekreacije.

2. člen
Sedež društva je v Kamniku. Skrajšano ime društva je: DOS Ljubljana.

3. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

4. člen
Društvo ima svojo štampiljko. Ta je kvadratne oblike velikosti 25x13mm. Zgoraj je piščalka z vstavljeno odbojkarsko žogo na levi strani. Pod piščalko je napis Društvo odbojkarskih sodnikov Ljubljana.

5. člen
S podpisom pogodbe o ustanovitvi zveze društev se društvo povezuje v zveze sorodnih društev.

6. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.
Javnost dela društvo zagotavlja na naslednje načine:
– s pravico vpogledov članov v zapisnike organov društva,
– preko društvenih obvestil,
– preko spletne strani društva
– sredstev javnega obveščanja.
Širšo javnost lahko društvo obvešča na naslednje načine:
– seje organov društva so javne,
– na svoje seje lahko vabi predstavnike javnih občil,
– ob pomembnejših aktivnostih organizira tiskovne konference,
– z izdajanjem biltenov in publikacij o društvenih prireditvah in dejavnosti,
– s propagiranjem svojih prireditev v javnih občilih in drugih oblikah obveščanja javnosti.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih podatkov o delu društva je odgovoren predsednik društva.
II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

7. člen
Namen in temeljni cilj delovanja društva je dvig kakovosti športnega življenja otrok, mladostnikov in odraslih, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic na področju športa in prostovoljnih športnih aktivnosti.

8. člen
Svoj namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nalog:
– s promoviranjem, spodbujanjem in motiviranjem k dejavnosti v okviru temeljnih nalog društva,
– organiziranjem strokovnega usposabljanja svojega članstva, staršev, mentorjev in animatorjev različnih oblik dela z otroki, mladino in odraslimi,
– dajanjem pobud za sprejem novih ali za spremembe že uveljavljenih sistemskih rešitev v zvezi s športom,
– skrbi za vzgojo mladih in odraslih v društvu na področju športnih in drugih dejavnosti,
– organizira rekreacijo na vseh področjih športa, za katere so možnosti v društvu, zlasti pa na področju odbojke,
– za sposobnejše člane na področju selektivnega športa in tekmovalnih dejavnosti društvo organizira za te športnike prilagojene programe vadbe in izobraževanja,
– organizira družabna srečanja za svoje člane in širšo javnost,
– občasno organizira aktivnosti tudi na drugih področjih dejavnosti športa, kulture in drugih aktivnosti (npr. srečanja z vrhunskimi športniki, strokovnjaki),
– skrbi za vzgojo in izobraževanje strokovnega kadra za vse zvrsti delovanja, tako da društvo samo organizira izobraževanje in da jih pošilja v ustrezne šole, tečaje, seminarje, tabore, delavnice in drugo, ki jih organizirajo za to pooblaščene institucije, prav tako pa jih pošilja na oglede tekem pod okriljem OZS ali CEV in tako skrbi za dodatno strokovno usposabljanje svojih članov
– gradi, upravlja in vzdržuje športno opremo in objekte,
– skrbi za varnost udeležencev prireditev in zagotavljanje materialnih sredstev za delovanje,
– zalaga in izdaja propagandno in drugo gradivo,
– organizira sejme športne opreme,
– ob javnih prireditvah s področja izvajanja svoje dejavnosti društvo organizira tudi gostinske usluge za svoje člane in druge udeležence prireditev z namenom pridobitve finančnih sredstev za delovanje društva.
III. ČLANSTVO

9. člen
Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, razen osebe, ki je bila pred sodiščem pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje. Vsak, ki želi postati član društva, izrazi željo postati član društva in v ta namen potrdi pristopno izjavo.
Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega do dopolnjenega petnajstega leta starosti mora zakonit zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuji državljan.

10. člen
Za presojo, ali oseba, ki želi postati član društva, izpolnjuje vse pogoje, je pristojen Upravni odbor.
Volilno in glasovalno pravico imajo redni člani, ki v letu občnega zbora dopolnijo 15 let.

11. člen
Redni član društva je član, ki je uvrščen na katerokoli listo sodnikov ZOSS (Zveze odbojkarskih sodnikov Slovenije) v tekočem koledarskem letu.
Pravice članov društva so:
– da volijo in so izvoljeni v organe društva,
– da sodelujejo pri delu organov društva,
– da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
– da dajejo predloge in sugestije organom društva pri delu in izpolnjevanju društvenih nalog,
– da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njihovim finančno materialnim poslovanjem,
– da uživajo pravice, ki jih daje društvo svojim članom.

12. člen
Dolžnosti članov društva so:
– da spoštujejo statut, društvene akte in sklepe organov društva,
– da sodelujejo pri delu organov društva,
– da si prizadevajo s svojim delom prispevati k uresničevanju ciljev in nalog društva,
– da sodelujejo na društvenih prireditvah in tekmovanjih,
– da redno plačujejo članarino, v kolikor jo določi upravni odbor društva,
– da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
– da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše in manj izkušene člane,
– da varujejo ugled društva,
– da pri aktivnostih v društvu pazijo na varnost.

13. člen
Častni član društva lahko postane oseba, ki je s svojim delovanjem imela posebne zasluge pri realizaciji programov društva, uresničevanju društvenih nalog in uveljavljanju društva. O podelitvi častnega članstva odloča občni zbor društva.
Častni člani so lahko redni člani društva ali nečlani. Če je častni član redni član društva, potem ima vse pravice, ki izhajajo iz članstva. Če častni član ni redni član društva, ta nima pravice odločati o delu društva.

14. člen
V društvo se lahko včlanijo tudi simpatizerji.
Ti na pristopni izjavi izrazijo željo, da so samo simpatizerji in da se ne vključujejo v društvo s ciljem sodelovati pri izvajanju osnovnih nalog društva.

15. člen
Posebnih nalog častni člani in simpatizerji nimajo, imajo pa pravico, da so obveščeni o društvenih aktivnostih.

16. člen
Tujec lahko postane član društva v primeru, da to ni v nasprotju z državno zakonodajo in da ima pravico bivati v državi.
S pridobitvijo članstva dobi vse pravice rednega člana društva.

17. člen
Članstvo v društvu preneha:
– s prostovoljnim izstopom,
– z izključitvijo,
– s smrtjo.

18. člen
Član izstopi iz društva prostovoljno, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

19. člen
Člana se izključi iz društva, če grobo krši dolžnosti, ki so določene v tem statutu in drugih društvenih aktih, če zavestno ravna proti interesom društva ali povzroča društvu škodo.
O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.
IV. ORGANI DRUŠTVA

20. člen
Organi društva so:
– občni zbor,
– upravni odbor,
– nadzorni odbor,
– disciplinska komisija,
– strokovni odbor.

21. člen
Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi redni člani.
Na občni zbor so vabljeni tudi častni člani in simpatizerji, ki pa nimajo volilne pravice.
Način dela občnega zbora določa poslovnik občnega zbora.

22. člen
Občni zbor je lahko izreden.
Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno, predvidoma do konca meseca marca.
Izredni občni zbor se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora, ali na zahtevo ene tretjine rednih članov društva.

23. člen
Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od sprejema odpisane zahteve ene tretjine rednih članov društva.
Če upravni odbor ne skliče izrednega občnega zbora v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj.
Ta pripravi tudi potrebno gradivo in predlog dnevnega reda.
Izredni občni zbor sklepa samo o zadevah, zaradi katerega je bil sklican.

24. člen
O sklicu občnega zbora in predloženem dnevnim redom, morajo biti redni in častni člani ter simpatizerji društva seznanjeni najmanj 7 dni pred občnim zborom.

25. člen
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica rednih članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek preloži za 15 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 rednih članov, sklepi pa so sprejeti, če je zanje glasovalo več kot 50% navzočih.
Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva je potrebno, da za to
glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov. Način glasovanja določi občni zbor.

26. člen
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se redni člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.
Volitve organov društva so praviloma tajne.
O načinu dela organov občnega zbora odloča poslovnik občnega zbora, le-ta pa ga tudi sprejme.

27. člen
Naloge občnega zbora so:
– sklepanje o dnevnem redu,
– imenovanje delovnih teles občnega zbora,
– sprejemanje, spremembe in dopolnitve statuta društva,
– sprejemanje poslovnika o delu občnega zbora,
– sprejema vsebinske in finančne programe dela,
– sprejemanje finančnega načrta in letnega poročila,
– volitev in razreševanje predsednika in 4 članov upravnega odbora, članov nadzornega odbora, članov disciplinske komisije in predsednika strokovnega odbora,
– odločanje o pritožbah zoper sklepe upravnega in nadzornega odbora, disciplinske komisije in strokovnega odbora,
– odločanje o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami in zvezami društev ter združitvi z drugimi društvi,
– dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
– odločanje o nakupu in prodaji nepremičnin,
– odločanje o častnem članstvu društva,
– odločanje o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo in razvoj društva,
– odločanje o prenehanju delovanja društva.
O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči občnega zbora, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.

28. člen
UPRAVNI ODBOR
je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in administrativna dela, ter vodi društvo med dvema občnima zboroma po programih, sprejetih na občnem zboru.
Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

29. člen
Upravni odbor šteje 5 do 7 članov.
Predsednik lahko na prvi seji Upravnega odbora imenuje še do dva člana. Upravni odbor izmed vseh članov na prvi seji izbere podpredsednika, tajnika in blagajnika.
Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in do 3 člani.

30. člen
Mandat članov upravnega odbora je štiri leta in lahko so ponovno izvoljeni. Člani upravnega odbora na prvi seji na predlog predsednika izmed sebe izvolijo podpredsednika društva.
Pravni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov upravnega odbora.
Seje upravnega odbora so javne.
Podroben način dela upravnega odbora določa poslovnik upravnega odbora.

31. člen
Naloge upravnega odbora so:
– sklicevanje občnega zbora,
– skrb za izvrševanje programa dela društva,
– pripravljanje predlogov društvenih aktov,
– ustanavljanje stalnih in občasnih društvenih komisij in imenovanje njihovih predsednikov,
– pripravljanje predloga finančnega načrta in zaključnega poročila,
– upravljanje s premoženjem društva,
– sklepanje pogodb,
– skrb za materialno in finančno poslovanje in sredstva društev,
– skrb za realizacijo sklepa občnega zbora,
– ustanavljanje sekcij,
– odločanje o morebitni članarini in višini prispevkov za posamezne namene,
– opravljanje druge naloge, za katere ga pooblasti občni zbor.

32. člen
Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva in so organizirane po interesnem principu članov društva.
Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in ne morejo delati v skladu s statutom društva.
Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru.

33. člen
V primeru izpraznjenih mest lahko upravni odbor med dvema občnima zboroma kooptira v svoj sestav največ dva člana.

34. člen
NADZORNI ODBOR
Je nadzorni organ društva in spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva, opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva in nadzor nad izvrševanjem sklepov občnega zbora. Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru, ki mu tudi poroča enkrat letno.
Nadzorni odbor sestavljajo trije, na občnem zboru izvoljeni člani. Predsednika člani izvolijo med seboj.

35. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani drugih odborov in komisij, imajo pa pravico udeleževati se sej upravnega odbora, a brez pravice odločanja na seji.
Nadzorni odbor je sklepčen, če sta na seji prisotna dva člana.
Odločitve nadzorni odbor sprejema z večino vseh članov.
Mandatna doba članov nadzornega odbora je štiri leta.

36. člen
Naloge nadzornega odbora so:
– nadziranje izvajanja določil tega statuta,
– dajanje pobude za sklic izrednega občnega zbora,
– nadziranje izvajanja sklepov občnega zbora,
– nadziranje finančnega poslovanja društva in pregledovanje finančne dokumentacije,
– nadziranje izvajanja letnega finančnega načrta,
– predlaganje občnemu zboru razrešnico organov društva,
– razpravljanje o nepravilnostih v društvu in ustrezno ukrepanje,
– nadziranje upravljanja in gospodarjenja s sredstvi društva,
– nadziranje zakonitosti sprejetih sklepov organov društva,
– nadziranje izvajanja drugih, za društvo obveznih, zakonskih določil državne zakonodaje.

37. člen
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Je disciplinski organ društva. Sestavljajo jo trije na občnem zboru izvoljeni člani. Člani med seboj izvolijo predsednika komisije.
Zaseda po potrebi, na osnovi pisnih zahtev članov društva ali društvenih organov. Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in izreka ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.
Zoper sklep disciplinske komisije ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor, ki je drugostopenjski organ v disciplinskih zadevah.
Odločitev občnega zbora je dokončna.

38. člen
PREDSEDNIK DRUŠTVA
Zastopa in predstavlja društvo v pravnem prometu v državi in tujini.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.
Za mandatno dobo štirih let ga izvoli občni zbor. Po poteku mandata je lahko ponovno izvoljen.
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

39. člen
TAJNIK DRUŠTVA
Opravlja administrativna dela društva in skrbi za koordinacijo med organi društva in nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti.
Poleg tega opravlja še druge naloge, za katere ga pooblasti upravni odbor društva in opravlja naloge po nalogu predsednika društva.

40. člen
STROKOVNI ODBOR
Je strokovni organ društva. Sestavljajo ga predsednik, vodje posameznih interesnih skupin in drugi strokovni delavci. Ima tri do sedem članov. Predsednika voli občni zbor, ostale člane pa na predlog predsednika odbora potrdi upravni odbor.
Naloge strokovnega odbora so opredeljene v pravilniku Strokovnega odbora.

41. člen
Za uspešnejše delovanje in izvrševanje nalog lahko upravni odbor imenuje stalne ali občasne komisije.
Komisija ima tri do pet članov, ki so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru.
Ob imenovanju komisije ji upravni odbor določi naloge in čas delovanja.
Komisija zaključi z delom najkasneje s časom, ko poteče mandat upravnemu odboru, ki jo je imenoval.
V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

42. člen
Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delo:
– s članarino,
– iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
– z darili in volili,
– s prispevki donatorjev,
– s prispevki sponzorjev,
– z lastno neposredno pridobitno dejavnostjo,
– iz javnih sredstev iz drugih virov.

43. člen
Društvo lahko opravlja pridobitne dejavnosti skladno z določili zakona o društvih ter le v obsegu potrebnem za uresničevanje svojega namena in ciljev, oziroma za potrebe uresničevanja nepridobitne dejavnosti. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
Društvo lahko opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:
• R93.190 – Druge športne dejavnosti,
• P85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije,
• R93.110 – Obratovanje športnih objektov,
• R93.120 – Dejavnost športnih klubov,
• C32.300 – Proizvodnja športne opreme,
• N77.210 – Dajanje športne opreme v najem in zakup,
• N82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (športne prireditve),
• J58.140 – Izdajanje revij in druge periodike (društvene revije in druge periodike),
• G47.190 – Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah (prodaja društvenih izdelkov),
• J63.120 – Obratovanje spletnih portalov (za sponzorje in donatorje),
• M73.120 – Posredovanje oglaševalskega prostora (za sponzorje in donatorje, reklame na dresih, društvenih oblačilih, koledarju, glasilu, plakatih ipd.),
• N79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj (za člane društva),
• I56.300 – Strežba pijač.

44. člen
Društvo lahko neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti poveri drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. O poveritvi opravljanja pridobitne dejavnosti drugim osebam skladno z zakonom odloča upravni odbor

45. člen
Za uresničevanje svojih ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo za opravljanje pridobitne dejavnosti. O ustanovitvi gospodarske družbe na predlog upravnega odbora odloča zbor članov.

46. člen
Društvo ima tekoči račun pri poslovni banki.
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključno letno poročilo. Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem opravlja nadzorni odbor.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

47. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik ali vsaj še en, s sklepom upravnega odbora, pooblaščen podpisnik.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Finančno in materialno poslovanje vodi društvo v skladu z računovodskim standardom. Društvo vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva.

48. člen
Delo blagajnika je javno.
Vsak redni član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

49. člen
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventurno knjigo.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na osnovi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na osnovi sklepa občnega zbora.

50. člen
Društvo ima lahko tudi sponzorje ali donatorje. Ti so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno ali kako drugače pomagajo. Sodelujejo lahko na sejah društva, nimajo pa pravice odločanja.
VI. JAVNOST DELA

51. člen
Delo društva je javno.
Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.
Javnost se izključi, kadar se obravnavajo vprašanja, ki posegajo v človekovo osebno dostojanstvo in integriteto, ali kadar tako soglasno sklenejo člani upravnega odbora.

VII. ODGOVORNOST ČLANOV IN PRIZNANJA

52. člen
Za disciplinske prekrške, ki jih povzročijo člani, se šteje:
– kršitve določb statuta,
– nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij,
– neizvrševanje sklepov organov društva,
– dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

53. člen
O prekrških na prvi stopnji odloča disciplinska komisija na podlagi Disciplinskega pravilnika.

54. člen
Društvo lahko za uspešno delo članom društva podeli priznanja v obliki:
– pohvale,
– značke ali plakete,
– nagrade,
– predloga za razna državna ali družbena priznanja.

VII. PRENEHANJE DRUŠTVA

55. člen
Društvo lahko preneha:
– po sklepu občnega zbora z dvotretjinsko večino navzočih članov občnega zbora,
– po samem zakonu.

56. člen
Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
Če društvo preneha delovati po določilu tega sklepa, potem določi o prenosu premoženja v skladu s predpisi o likvidaciji pravnih oseb zasebnega prava določen pristojni organ.
V primeru takega prenehanja se društvena imovina dodeli Zvezi odbojkarskih sodnikov Slovenije, s sedežem na Celovški 25, 1000 Ljubljana.

VIII. KONČNE DOLOČBE

57. člen
Za sprejemanje sprememb in dopolnil tega Statuta je pristojen zbor članov. Spremembe in dopolnitve Statuta se sprejemajo na enak način, kot se sprejema Statut.

58. člen
Ta Statut je sprejel Občni zbor dne 22. 2. 2017 in začne veljati takoj, ko pristojni državni organ ugotovi, da je Statut v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS 61/06). Z dnem vpisa spremenjenega Statuta v register društev preneha veljati Statut društva sprejet na Občnem zboru dne 28. 3. 2008.

Predsednica DOS Ljubljana
Jana Prešeren

V Kamniku, 22. 2. 2017

Statut DOS LJ čistopis 22.2.2017