Statut društva

Na osnovi določil 9. člena Zakona o društvih (Ur.list RS,(št. 61/06) je občni zbor Društva odbojkarskih sodnikov Ljubljane dne 28. 03. 2008 sprejel naslednji

S T A T U T

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Društvo odbojkarskih sodnikov Ljubljana ( v nadaljevanju društvo) je prostovoljno, samostojno, neprofitno združenje pravnih oseb, ki delujejo v dobro otrok, mladostnikov in odraslih predvsem na področju tekmovalnega in vrhunskega športa, ter na področju športne rekreacije…

2. člen
Sedež društva je na Kajuhovi poti 12, 1240 Kamnik. Skrajšano ime društva je: DOS Ljubljana.

3. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

4. člen
Društvo ima svojo štampiljko. Ta je okrogle oblike s premerom 60mm. Znotraj je odbojkarska mreža in v njej piščalka. Pod mrežo je napis Društvo odbojkarskih sodnikov, ob strani pa Ljubljana.

5. člen
S podpisom pogodbe o ustanovitvi zveze društev se društvo povezuje v zveze sorodnih društev.

6. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.

Javnost dela društvo zagotavlja na naslednje načine:
– s pravico vpogledov članov v zapisnike organov društva,
– preko društvenih obvestil in oglasnega panoja v društvenih prostorih,
– preko spletne strani društva
– sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost društvo obvešča na naslednje načine:
– seje organov društva so javne,
– na svoje seje lahko vabi predstavnike javnih občil,
– ob pomembnejših aktivnostih organizira tiskovne konference,
– z izdajanjem biltenov in publikacij o društvenih prireditvah in dejavnosti,
– s propagiranjem svojih prireditev v javnih občilih in drugih oblikah obveščanja javnosti.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih podatkov o delu društva je odgovoren predsednik društva.

II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

7. člen
Namen in temeljni cilj delovanja društva je dvig kakovosti športnega življenja otrok, mladostnikov in odraslih, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic na področju športa in prostovoljnih športnih aktivnosti.

8. člen
Svoj namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nalog:
– s promoviranjem, spodbujanjem in motiviranjem k dejavnosti v okviru temeljnih nalog društva,
– organiziranjem strokovnega usposabljanja svojega članstva, staršev, mentorjev in animatorjev različnih oblik dela z otroki, mladino in odraslimi,
– dajanjem pobud za sprejem novih ali za spremembe že uveljavljenih sistemskih rešitev v zvezi s športom,
– skrbi za vzgojo mladih in odraslih v društvu na področju športnih in drugih dejavnosti,
– organizira rekreacijo na vseh področjih športa, za katere so možnosti v društvu, zlasti pa na področju odbojke,
– za sposobnejše člane na področju selektivnega športa in tekmovalnih dejavnosti društvo organizira za te športnike prilagojene programe vadbe in izobraževanja,
– organizira družabna srečanja za svoje člane in širšo javnost,
– občasno organizira aktivnosti tudi na drugih področjih dejavnosti športa, kulture in drugih aktivnosti (npr. srečanja z vrhunskimi športniki, strokovnjaki),
– skrbi za vzgojo in izobraževanje strokovnega kadra za vse zvrsti delovanja, tako da društvo samo organizira izobraževanje in da jih pošilja v ustrezne šole, tečaje, seminarje, tabore, delavnice in drugo, ki jih organizirajo za to pooblaščene institucije, prav tako pa jih pošilja na oglede tekem pod okriljem OZS Ali CEV in tako skrbi za dodatno strokovno usposabljanje svojih članov
– gradi, upravlja in vzdržuje športno opremo in objekte,
– skrbi za varnost udeležencev prireditev in zagotavljanje materialnih sredstev za delovanje,
– zalaga in izdaja propagandno in drugo gradivo,
– organizira sejme športne opreme,
– ob javnih prireditvah s področja izvajanja svoje dejavnosti društvo organizira tudi gostinske usluge za svoje člane in druge udeležence prireditev z namenom pridobitve finančnih sredstev za delovanje društva.

III. ČLANSTVO

9. člen
Član društva mora biti odbojkarski sodnik, simpatizer, donator ali častni član.
Volilno in glasovalno pravico imajo člani, ki v letu občnega zbora dopolnijo 15 let.

Član društva lahko postane tudi oseba od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti, vendar mora v tem primeru pred njenim vstopom v društvo pisno soglasje podati njen zakoniti zastopnik.

10. člen
Kdor želi postati član društva mora upravnemu odboru preložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva. Istočasno se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in plačeval članarino.

11. člen
Pravice članov društva so:
– da volijo in so izvoljeni v organe društva,
– da sodelujejo pri delu organov društva,
– da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
– da dajejo predloge in sugestije organom društva pri delu in izpolnjevanju društvenih nalog,
– da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njihovim finančno materialnim poslovanjem,
– da uživajo pravice, ki jih daje društvo svojim članom.

 12. člen
Dolžnosti članov društva so:
– da spoštujejo statut, društvene akte in sklepe organov društva,
– da sodelujejo pri delu organov društva,
– da si prizadevajo s svojim delom prispevati k uresničevanju ciljev in nalog društva,
– da sodelujejo na društvenih prireditvah in tekmovanjih,
– da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi upravni odbor društva,
– da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
– da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše in manj izkušene člane,
– da varujejo ugled društva,
– da pri aktivnostih v društvu pazijo na varnost.

13. člen
Častni član društva lahko postane oseba, ki je s svojim delovanjem imela posebne zasluge pri realizaciji programov društva, uresničevanju društvenih nalog in uveljavljanju društva. O podelitvi častnega članstva odloča občni zbor društva.
Častni člani so lahko redni člani društva ali nečlani. Če je častni član redni član društva, potem ima vse pravice, ki izhajajo iz članstva. Če častni član ni redni član društva, ta nima pravice odločati o delu društva.

14. člen
V društvo se lahko včlanijo tudi simpatizerji.
Ti na pristopni izjavi izrazijo željo, da so samo simpatizerji in da se ne vključujejo v društvo s ciljem sodelovati pri izvajanju osnovnih nalog društva.

15. člen
Posebnih nalog častni člani in simpatizerji nimajo, imajo pa pravico, da so obveščeni o društvenih aktivnostih in vabljeni na društvene prireditve in tekmovanja.

16. člen
Tujec lahko postane član društva v primeru, da to ni v nasprotju z državno zakonodajo in da ima pravico bivati v državi.
S pridobitvijo članstva dobi vse pravice rednega člana društva.

17. člen
Članstvo v društvu se preneha:
– s prostovoljnim izstopom,
– z izključitvijo,
– s smrtjo,
– zaradi neplačevanja naročnine.

18. člen
Član izstopi iz društva prostovoljno, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

19. člen
Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu na plača članarine v dveh zaporednih koledarskih letih.

20. člen
Člana se izključi iz društva, če grobo krši dolžnosti, ki so določene v tem statutu in drugih društvenih aktih, če zavestno ravna proti interesom društva, ali povzroča društvu škodo.
O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

21. člen
Svojo pripadnost društvu izkazujejo člani z društveno izkaznico. Člani so vpisani v matično knjigo članstva.
IV. ORGANI DRUŠTVA

22. člen
Organi društva so:
– občni zbor,
– upravni odbor,
– nadzorni odbor,
– disciplinska komisija,
– strokovni odbor.

23. člen
Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani.
Na občni zbor so vabljeni tudi častni člani in simpatizerji.
Način dela občnega zbora določa poslovnik občnega zbora.

24. člen
Občni zbor je lahko izreden.
Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno, predvidoma do konca meseca marca.
Izredni občni zbor se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora, ali na zahtevo ene tretjine članov društva.

25. člen
Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od sprejema odpisane zahteve ene tretjine članov društva.
Če upravni odbor ne skliče izrednega občnega zbora v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj.
Ta pripravi tudi potrebno gradivo in predlog dnevnega reda.
Izredni občni zbor sklepa samo o zadevah, zaradi katerega je bil sklican.

26. člen
O sklicu občnega zbora in predloženem dnevnim redom, morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 7 dni pred občnim zborom.

27. člen
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek preloži za 15 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 članov, sklepi pa so sprejeti, če je zanje glasovalo več kot 50% navzočih.
Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva je potrebno, da za to

glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov. Način glasovanja določi občni zbor. Ko se glasuje o razrešnici organov društva, ne morejo o tem glasovati člani organov društva

28. člen
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.
Volitve organov društva so praviloma tajne.
O načinu dela organov občnega zbora odloča poslovnik občnega zbora, le-ta pa ga tudi sprejme.

29. člen
Naloge občnega zbora so:
– sklepanje o dnevnem redu,
– imenovanje delovnih teles občnega zbora,
– sprejemanje, spremembe in dopolnitve statuta društva,
– sprejemanje poslovnika o delu občnega zbora,
– sprejema vsebinske in finančne programe dela,
– sprejemanje finančnega načrta in letnega poročila,
– volitev in razreševanje predsednika, tajnika, blagajnika in članov upravnega odbora, članov nadzornega odbora, članov disciplinske komisije in predsednika strokovnega odbora,
– odločanje o pritožbah zoper sklepe upravnega in nadzornega odbora, disciplinske komisije in strokovnega odbora,
– odločanje o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami in zvezami društev ter združitvi z drugimi društvi,
– dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
– odločanje o nakupu in prodaji nepremičnin,
– odločanje o častnem članstvu društva,
– odločanje o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo in razvoj društva,
– odločanje o prenehanju delovanja društva.

O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči občnega zbora, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.

30. člen 
UPRAVNI ODBOR
je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno – tehnična in administrativna dela ter vodi društvo med dvema občnima zboroma, po programih, sprejetih na občnem zboru.
Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

31. člen
Upravni odbor šteje 5 do 7 članov.
Sestavljajo ga predsednik, tajnik, blagajnik in člani.

32. člen
Mandat članov upravnega odbora je štiri leta in lahko so ponovno izvoljeni. Člani upravnega odbora na prvi seji na predlog predsednika izmed sebe izvolijo podpredsednika društva
Pravni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov upravnega odbora.
Seje upravnega odbora so javne.
Podroben način dela upravnega odbora določa poslovnik upravnega odbora.

33. člen
Naloge upravnega odbora so:
– sklicevanje občnega zbora,
– skrb za izvrševanje programa dela društva,
– pripravljanje predlogov društvenih aktov,
– ustanavljanje stalnih in občasnih društvenih komisij in imenovanje njihovih predsednikov,
– pripravljanje predloga finančnega načrta in zaključnega poročila,
– upravljanje s premoženjem društva,
– sklepanje pogodb,
– skrb za materialno in finančno poslovanje in sredstva društev,
– skrb za realizacijo sklepa občnega zbora,
– ustanavljanje sekcij,
– določanje članarine in višino prispevkov za posamezne namene,
– opravljanje druge naloge, za katere ga pooblasti občni zbor.

34. člen
Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva in so organizirane po interesnem principu članov društva.
Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in ne morejo delati v skladu s statutom društva.
Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru.

35. člen
V primeru izpraznjenih mest lahko upravni odbor med dvema občnima zboroma kooptira v svoj sestav največ dva člana.

36. člen
NADZORNI ODBOR
je nadzorni organ društva in spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva, opravlja nadzor na finančno – materialnim poslovanjem društva in nadzor nad izvrševanjem sklepov občnega zbora. Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru, ki mu tudi poroča enkrat letno.
Nadzorni odbor sestavljajo trije, na občnem zboru, izvoljeni člani. Predsednika člani izvolijo med seboj.

37. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se sej upravnega odbora, a brez pravice na seji odločati.
Nadzorni odbor je sklepčen, če sta na seji prisotna dva člana.
Odločitve nadzorni odbor sprejema z večino vseh članov.
Mandatna doba članov nadzornega odbora je štiri leta.

38. člen
Naloge nadzornega odbora so:
– nadziranje izvajanja določil tega statuta,
– dajanje pobude za sklic izrednega občnega zbora,
– nadziranje izvajanja sklepov občnega zbora,
– nadziranje finančnega poslovanja društva in pregledovanje finančne dokumentacije,
– nadziranje izvajanja letnega finančnega načrta,
– predlaganje občnemu zboru razrešnico organov društva,
– razpravljanje o nepravilnostih v društvu in ustrezno ukrepanje,
– nadziranje upravljanja in gospodarjenja s sredstvi društva,
– nadziranje zakonitosti sprejetih sklepov organov društva,
– nadziranje izvajanja drugih , za društvo obveznih, zakonskih določil državne zakonodaje.

39. člen
DISCIPLINSKA KOMISIJA
je disciplinski organ društva. Sestavljajo jo trije na občnem zboru izvoljeni člani. Člani med seboj izvolijo predsednika komisije.
Zaseda po potrebi, na osnovi pisnih zahtev članov društva ali društvenih organov. Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in izreka ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

Zoper sklep disciplinske komisije ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor, ki je drugostopenjski organ v disciplinskih zadevah.

Odločitev občnega zbora je dokončna.

40. člen
PREDSEDNIK DRUŠTVA
Zastopa in predstavlja društvo v pravnem prometu v državi in tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

Za mandatno dobo štirih let ga izvoli občni zbor. Po poteku mandata je lahko ponovno izvoljen.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

41. člen
TAJNIK DRUŠTVA
opravlja administrativna dela društva in skrbi za koordinacijo med organi društva in nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti.

Poleg tega opravlja še druge naloge, za katere ga pooblasti upravni odbor društva in opravlja naloge po nalogu predsednika društva.

42. člen
STROKOVNI ODBOR
je strokovni organ društva. Sestavljajo ga predsednik, vodje posameznih interesnih skupin in drugi strokovni delavci. Ima tri do pet članov. Predsednika voli občni zbor, člani odbora pa so vodje posameznih interesnih skupin in drugi strokovni delavci v društvu (predstavnik sodnikov).
Naloge strokovnega odbora so:
– programira, organizira in spremlja celotno strokovno delo v društvu,
– obravnava strokovne probleme,
– načrtuje in organizira strokovno izobraževanje za člane in druge zainteresirane,
– načrtuje in izvaja društvene prireditve,
– opravlja druge naloge, za katere ga zadolži občni zbor ali upravni odbor.

43. člen
Za uspešnejše delovanje in izvrševanje nalog lahko upravni odbor imenuje stalne ali občasne komisije.
Komisija ima tri do pet članov, ki so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru.
Ob imenovanju komisije ji upravni odbor določi naloge in čas delovanja.

Komisija zaključi z delom najkasneje s časom, ko poteče mandat upravnemu odboru, ki jo je imenoval.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

44. člen
Društvo pridobiva sredstva za svoje delo:
– s članarino,
– iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
– z darili in volili,
– s prispevki donatorjev,
– s prispevki sponzorjev,                                                                                               
– z lastno neposredno pridobitno dejavnostjo,
– iz javnih sredstev iz drugih virov.

 45. člen
Pod lastno neposredno pridobitno dejavnostjo se šteje prihodek od:
– organizacije in izvedbe športnih in drugih prireditev,
– organizacije in izvedbe strokovnega izpopolnjevanja v športu in nudenja strokovnih uslug s področja odbojke
– organizacije prevozov, potovanj in izletov,
– prodaje športne opreme in športnih pripomočkov,
– izvajanja založniške dejavnosti, propagande in marketinga,
– prodaje hrane in pijače na in ob športnih in drugih prireditvah
– oglaševanje na tekmah in prireditvah
– obratovanje športnih objektov
– druge športne dejavnosti vendar le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena in ciljev nepridobitne dejavnosti

46. člen
Društvo lahko neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti poveri drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. O poveritvi opravljanja pridobitne dejavnosti drugim osebam skladno z zakonom odloča upravni odbor

 47. člen
Za uresničevanje svojih ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo za opravljanje pridobitne dejavnosti. O ustanovitvi gospodarske družbe na predlog upravnega odbora odloča zbor članov.

48. člen                                                                                                                     
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad dohodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična. 

49. člen
Društvo ima žiro račun pri poslovni banki.
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključno letno poročilo.
Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem opravlja nadzorni odbor.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

50. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik ali vsaj še en, s sklepom upravnega odbora, pooblaščen podpisnik.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno – materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno – materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi društva.

51. člen
Delo blagajnika je javno.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno – materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

52. člen
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventurno knjigo.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na osnovi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na osnovi sklepa občnega zbora.

53. člen
Društvo ima lahko tudi sponzorje ali donatorje. Ti so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno ali kako drugače pomagajo. Sodelujejo lahko na sejah društva, nimajo pa pravice odločanja.

VI. JAVNOST DELA

 54.člen
Delo društva je javno.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

Javnost se izključi, kadar se obravnavajo vprašanja, ki posegajo v človekovo osebno dostojanstvo in integriteto ali kadar tako soglasno sklenejo člani upravnega odbora.
VII. ODGOVORNOST ČLANOV IN PRIZNANJA

55. člen
Za disciplinske prekrške, ki jih povzročijo člani, se šteje:
– kršitve določb statuta,
– nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij,
– ne izvrševanje sklepov organov društva,
– dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

56. člen
O prekrških na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, ki lahko izreče naslednje ukrepe proti članom društva:
– oprostitev,
– opomin,
– javni opomin,
– izključitev.

57. člen
Društvo lahko za uspešno delo članom društva podeli priznanja v obliki:
– pohvale,
– značke ali plakete,
– nagrade,
– predlaga za razna državna ali družbena priznanja.

VII. PRENEHANJE DRUŠTVA

58. člen
Društvo lahko preneha:
– po sklepu občnega zbora z dvotretjinsko večino navzočih članov občnega zbora,
– po samem zakonu.

59. člen
Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
Če društvo preneha delovati po določilu tega sklepa, potem določi o prenosu premoženja v skladu s predpisi o likvidaciji pravnih oseb zasebnega prava določen pristojni organ.
V primeru takega prenehanja se društvena imovina dodeli Odbojkarski zvezi Slovenije, s sedežem na Celovški 25, 1000 Ljubljana.

VIII. KONČNE DOLOČBE

60. člen
Za sprejemanje sprememb in dopolnil rega Statuta je pristojen zbor članov. Spremembe in

dopolnitve Statuta se sprejemajo na enak način, kot se sprejema Statut.

61. člen
Ta Statut je sprejel Občni zbor dne, 28.3.2008 in začne veljati takoj, ko pristojni državni organ ugotovi, da je Statut v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS 61/06). Z dnem vpisa

spremenjenega Statuta v register društev preneha veljati Statut društva sprejet na Občnem zboru dne 19.10.1999.

Predsednik DOS Ljubljana

Franci Kramar

Kamnik, 28.3.2008